Kronični paradontitis (paradontoza) - nevarnost, ki se je pogosto niti ne zavedamo
Znaki kroničnega paradontitisa so pogosto zelo blagi, zato se večina ljudi niti ne zaveda, da ga ima, dokler ni prepozno. Pomembno je, da obiščete zobozdravnika ob prvih simptomih bolezni, ker je zdravljenje lažje in uspešnejše, če se ga odkrije na njenem začetku. Današnji posegi in najnovejša tehnologija omogočajo, da se kronični paradontitis odkrije in zdravi hitreje, ter omogočajo izjemne rezultate. Zanemarjanje simptomo lahko pripelje do ogroženosti celotnega zdravja in do nastanka različnih sistemskih bolezni.
Dokazano je, da obstaja povezava med nezdravljeno ustno votlino in povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja, vpliva tudi na nizko porodno težo novorojenčka in povečuje možnost za nastanek spontanega splava. Zlasti majavost in izguba zob, ter iztekanje gnoja so resni znaki, ki vas morata nemudoma izstreliti na obisk k zobozdravniku.
Nekateri kroničnemu paradontitisu pravijo tudi "tihi ubijalec", saj bakterije in njihovi toksični izločki iz ustne votline vdrejo v krvni obtok in s tem v naše telo in takrat postanejo prava nevarnost za naše zdravje. Ljudje s paradontalno boleznijo 2x pogosteje zbolevajo za boleznimi srca in ožilja in kar 3x pogosteje za možgansko kapjo ali aterosklerozo. Zožitev žil je namreč posledica vdora paradontalnih bakterij v ožilje in odlaganja njihovih izločkov na žilne stene. Paradontalne bakterije lahko vdrejo tudi v dihalni sistem in povzročajo težave z dihanjem. Kar 95% odraslih s sladkorno boleznijo ima tudi kronični paradontitis. Moški s paradontalno boleznijo so kar 7x bolj izpostavljeni motnjam erekcije, nosečnice s to boleznijo pogosteje prezgodaj rodijo, otroci pa imajo nižjo porodno težo. Ker pa je kronični paradontitis kronična vnetna bolezen, prek jeter vpliva tudi na povišanje vnetnih proteinov in povečano vrednost krvne sedimentacije.
Kronični paradontitis (paradontoza) je nevaren tudi zato, ker povzroča težko popravljivo, ali celo nepovratno škodo. Izgubljena mehka ali trdna obzobna tkiva so izgubljena za vedno, saj jih ne moremo nadomestiti z restavracijo, kot to lahko zelo uspešno naredimo ob škodi zaradi kariesa (zobne gnilobe).
Znaki kroničnega paradontitisa (paradontoze):
- med ščetkanjem zob pogosto krvavijo dlesni, - dlesni so pordele in zatečene, - občasne ali stalne bolečine zob ali dlesni, - zobje so na videz daljši, saj se dlesni umikajo od zob, - slab zadah in okus, - iztekanje gnoja, zlasti na sprednjih ploskvah zob, - nastajanje špranj med zobmi, - zobje lezejo narazen, griz se spremeni, - majavost zob, - izguba zob.
Paradontalna bolezen še nima natančno opredeljenega vzroka nastanka. Za ljudi, ki jo imajo, je značilno povečano število bakterij v ustih.
Dejavniki za razvoj paradontalne bolezni:
- Slaba ustna higiena: Kadar so zobne obloge v celoti odstranjene, ni bojazni za razvoj parodontalne bolezni. Vendar pa tega ni vedno lahko doseči. Tesno stanje zob namreč ovira dobro ustno higieno, saj so mesta, kjer so zobje tesno skupaj ali prekrižani, manj dostopna. -Starost - Nenatančno izdelane zobne plombe in prevleke - Nosečnost - Kajenje in žvečenje tobaka (kajenje preprečuje normalen pretok krvi v tkivih, kar zmanjšuje naravno samoobrambo organizma) - Diabetes - Stres - Genska predispozicija
Povzročitelji kroničnega paradontitisa (paradontoze)
Vnetij v ustih ne moremo izolirati od mikroorganizmov, ki sami po sebi niso nevarni za zobno in ustno zdravje, saj so del normalne ustne flore in živijo v ravnotežju. Če se ostanki hrane, ki jih mikroorganizmi uporabljajo za svoj obstoj, predolgo zadržujejo v ustih, se mnoge, predvsem bakterijske vrste, zelo razmnožijo in tako postanejo nevarne. Izvor težav so zobne obloge, na katere se bakterije vežejo in sproščajo strupe, ki postopoma prodirajo v globino ter uničujejo vezivna in druga obzobna tkiva, sčasoma pa tudi čeljustno kost. Ko je tkivo, ki drži zobe v čeljustih, uničeno, postanejo ti majavi in začnejo izpadati. Začetno vnetje dlesni se skozi leta lahko razvije v hudo obliko paradontalne bolezni, bakterije pa lahko zaidejo tudi v kri in tako vplivajo na celo telo.
Paradontalna bolezen zavzema celo telo, izvira pa v ustih. Povzročitelji paradontalne bolezni so torej bakterije iz zobnih oblog (dentalni plak).
Gingivitis
Gingivitis je vnetje dlesni in spremlja vsako paradontalno bolezen. Prvi simptomi gingivitisa so bolj rdeča in napeta dlesen in krvavitev. Do vnetja dlesni pride zaradi nabiranja mehkih zobnih oblog, ki sčasoma mineralizirajo. Nastane zobni kamen, ki, če ga ne odstranimo, povzroča vnetje dlesni. Več o nastanku zobnega kamna in kako ga odstraniti si preberite tukaj. Če vnetje dlesni (gingive) ne izgine, se gingiva začne počasi ločevati od zob in tako pride do paradontalnega žepa. Pojav žepa je začetek paradontalne bolezni. Ko se žep enkrat razvije, je potrebno veliko truda, da se rehabilitira.
Začetno vnetje dlesni lahko pozdravimo s poostreno in pravilno izvajano ustno higieno. To dosežemo z uporabo ustrezne ščetke, zobne nitke, interdentalnih ščetk in razkužilnih tekočin. Dlesni pri poostreni higieni nekaj dni še močneje krvavijo (kar je normalno), po nekaj dneh pa se krvavitev umiri in občutek zatečenih dlesni mine. Da se tak gingivitis umiri, navadno traja 3-4 tedne. Vsekakor svetujemo obisk pri vašem zobozdravniku, ki vas bo pregledal in ocenil prizadetost dlesni, ter svetoval terapijo. Če želite opraviti pregled v naši zobni ordinaciji, nas pokličite na +386 40 346 100, pišite na info@zobniraj.si, ali izpolnite kontaktni obrazec.
Kaj je kronični paradontitis (parodontoza)?
Kronični paradontitis je najpogostejša oblika bolezni obzobnih tkiv in obenem najbolj razširjena bolezen človeštva. Za njo oboli več kot 80 % populacije, ena od raziskav na slovenskem območju pa je menda ugotovila kar 98 % prisotnost katere od oblik parodontalne bolezni pri odrasli populaciji.
Žep v dlesni ob zobu je običajno globok do 3 mm (do te globine prodira tudi kisik). Če se žep ob zobu zaradi oblog poglobi, vanj kisik ne more več prodreti. V tem anaerobnem območju se razvijajo telesu škodljive bakterije, ki povzročajo nastajanje strupenih snovi za telo. S svojim draženjem, encimi in toksini, povzročajo vnetje obzobnih tkiv. V napredovalem kroničnem paradontitisu (paradontozi) so poleg mehkih obzobnih tkiv napadena tudi druga obzobna tkiva, kot so pozobnica, cement in alveolarna kost. Prej trdno zasidrani zobje v čeljustni kosti se začno majati in izpadati.
Redno in natančno odstranjevanje mehkih zobnih oblog in zobnega kamna, ter redni, vsaj na pol leta, kontrolni pregledi so ključni pri preprečevanju nastanka paradontalne bolezni.
Postavitev diagnoze
Za postavljanje diagnoze kroničnega paradontitisa se najpogosteje uporablja ortopan (panoramski rentgenski posnetki), ker zagotavlja vpogled v stanje paradonta vseh zob. Že pri navadnem pregledu posnetka lahko vidimo, ali je prišlo do resorpcije kosti in v kolikšni meri je napredovala. Na rentgenskem posnetku se vidijo posledice paradontalne bolezni, ne samo vnetna reakcija.
Zdravljenje kroničnega paradontitisa (parodontoze)
Zdravljenje kroničnega paradontitisa temelji na odstranjevanju vsega, kar povzroča lokalno draženje in preprečuje odstranjevanje dentalnega plaka, ki spodbuja vnetje dlesni. To vključuje odstranitev zobnega kamna, čiščenje paradontalnega žepa, odstranitev slabih zalivk in protetičnih nadomestkov in izdelava novih. Če je prisoten paradontalni absces (zbir gnoja v paradontalnem žepu), se predpišejo tudi antibiotiki. V zgodnji fazi kroničnega paradontitisa se lahko zdravite brez posledic s pravilnim ščetkanjem in čiščenjem z zobno nitko. Za zdravljenje kroničnega paradontitisa (paradontoze) obstajata dve metodi zdravljenja, konservativna in kirurška.
Med konservativne metode spadajo podrobno izobraževanje o ustni higieni, globinsko čiščenje zobnega kamna, plaka ter poliranje korena zoba in osnovno zdravljenje.
Med kirurške metode zdravljenja pa spadajo zmanjševanje žepa, regeneracija tkiva in kosti, preoblikovanje gingive in podaljšanje korena zoba, vezno-tkivni transplatati, transplatati kosti in osnovna terapija paradontalne bolezni.
Za uspešno zdravljenje kroničnega paradontitisa (paradontoze) je nujno aktivno sodelovanje pacienta.
Zdravljenje z laserjem
Laser je eden od sodobnih pripomočkov, ki zobozdravnikom močno olajšujejo delo na številnih področjih zdravstva. Energija laserskega žarka deluje specifično in selektivno, samo na izbrano področje, zato ostala tkiva v neposredni bližini ostanejo povsem nepoškodovana. Pomembna prednost laserja je tudi, da za seboj pušča sterilno površino, kar je še posebej uporabno pri zdravljenju kroničnega paradontitisa (paradontoze). Z lasersko paradontalno terapijo ohranjamo kolikor je mogoče zdravih tkiv (na ta način ohranjamo višino dlesni okoli zob, ter prispevamo k estetskemu končnemu rezultatu), pacientu pa občutek nelagodja tekom zdravljenja zmanjšamo na minimum. Zdravljenje poteka brez bolečin in je popolnoma varno.
Prednosti laserske paradontalne terapije so: - hitrejše in boljše celjenje, - minimalen občutek nelagodja, - krvavenje med in po posegu je minimalno, - zmanjšana občutljivost tkiv ob posegu, - hitrejši poseg v primerjavi s klasično kirurško terapijo, - brez uporabe skalpela in - zmanjšana možnost infekcije.
Pokličite svojega zobozdravnika in se dogovorite za pregled svojih obzobnih tkiv. Pregled lahko opravite tudi pri nas, za termin kliknite tukaj.
Sončen pozdrav,
ekipa Zobnega raja
